V 27 državah članicah Evropske unije ter v Norveški in Švici se je število prošenj za azil v preteklem letu zmanjšalo za približno 20 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Po predhodnih podatkih so organi od začetka januarja do sredine decembra lani zabeležili skupno 780.200 vlog. Podatki kažejo na opazen trend upadanja migracijskega pritiska, kar odpira vprašanja o vzrokih za manjšo privlačnost Evrope med prosilci za azil. Največji delež prosilcev še vedno prihaja iz kriznih območij, vendar so države članice kljub zmanjšanju skupnega števila še naprej pozorne na migracijsko politiko. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da so ti podatki ključni za razumevanje trenutnih demografskih in varnostnih premikov znotraj schengenskega območja in širše evropske regije. Analitiki poudarjajo, da bi lahko na statistiko vplivali strožji nadzori na mejah in spremenjene migracijske poti. Čeprav se je število uradnih vlog zmanjšalo, vprašanje dolgoročne integracije in upravljanja meja ostaja ena izmed prednostnih nalog evropskih institucij in posameznih vlad v letu 2024.

Število prošenj za azil v Evropski uniji se je v letu 2025 po prvih razpoložljivih podatkih močno zmanjšalo. Statistične analize kažejo na opazen upad števila migrantov, ki so v državah članicah uradno zaprosili za mednarodno zaščito, kar predstavlja preobrat v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so bili migracijski pritiski precej višji. Zmanjšanje števila prosilcev za azil strokovnjaki pripisujejo različnim dejavnikom, vključno s strožjim nadzorom na zunanjih mejah unije in spremembami v migracijskih politikah nekaterih ključnih držav članic. Kljub splošnemu trendu upadanja pa evropske institucije opozarjajo, da je za dolgoročno stabilnost potreben usklajen pristop k upravljanju meja. Uradni podatki so še vedno v fazi končne obdelave, vendar predhodne številke potrjujejo, da so se migracijski tokovi v Evropo stabilizirali. Ta razvoj dogodkov bi lahko vplival na prihodnje razprave o azilni reformi znotraj Evropske unije, saj države članice zdaj iščejo načine za vzdržno obravnavo tistih, ki so že v postopku.

Število oseb, ki so v letu 2025 na Švedskem zaprosile za azil, se je zmanjšalo za 30 odstotkov, s čimer je doseglo najnižjo raven v zadnjih štirih desetletjih. Po podatkih švedske vlade je to najmanjše število prosilcev od leta 1985, kar odraža strožjo usmeritev države na področju migracijske politike. Desnosredinska vlada je ob tem napovedala, da namerava v letošnjem letu pravila za pridobitev azila še dodatno zaostriti. Napovedane spremembe zakonodaje prihajajo v času priprav na splošne volitve, ki bodo potekale septembra in za katere analitiki napovedujejo negotov izid. Vprašanje migracij ostaja ena ključnih tem predvolilnega boja, saj si trenutna koalicija prizadeva ohraniti podporo volivcev z obljubami o večjem nadzoru nad priseljevanjem. Švedska, ki je nekoč veljala za eno najbolj odprtih držav za begunce, tako nadaljuje trend preobrazbe v državo z restriktivnim azilnim sistemom. Trend upadanja prošenj je po mnenju strokovnjakov posledica kombinacije strožjih nacionalnih ukrepov in širših evropskih migracijskih trendov. Vlada poudarja, da je zmanjšanje pritiska na azilni sistem nujno za zagotavljanje boljše integracije tistih, ki v državi že bivajo, ter za ohranjanje socialne stabilnosti pred prihajajočim volilnim ciklusom.